»Verjamem v gozd in travnik, pa v noč, v kateri raste žito.«

»Odraščal sem bolj kot ne v zakotju, kjer sem ves čas bil v stiku z naravo.«

»Obstaja poezija, za katero bi lahko rekli, da ima značaj vode. Ki se v bralca nataka skoraj neslišno in precej počasi. Poezija, ki ji je treba pustiti nekaj časa, da se je nabere do tistega roba, čez katerega se potem ulije v polno in temeljito bralsko doživetje. Zdi se mi, da je Peter Kolšek pisal predvsem poezijo te vrste. Za bralce, ki se znajo ustaviti in počakati.«

»ko pravkar prebujen ničesar še ne veš, / ampak vidiš, / cel zazrt, zazrt.«

»... leta pridejo, odidejo, / lipa pa samo narahlo raste. /.../ Če je ne polomi ujma /.../, bo rasla še stoletja. / Kdo ve, kdo vse / bo to opazil? //«

»Po njej lahko posežejo potencialni pohodniki, ki jih zanima 'mati vseh poti', zahtevnejše bralce pa bo pritegnila s številnimi literarnimi referencami in citati, liričnimi opisi narave, izdelanimi dialogi in iskrenostjo ter humorjem.«

»Kenda je nedvomno prinesel s tem književnim delom svežino v slovenski potopis in s svojevrstno kombinacijo literarnega in dokumentarnega nanj vtisnil prepoznaven avtorski pečat.«

»Udbaš.«

»Dejstvo pa je, da še vedno ostajajo neusklajeni nekateri členi, ki jih bomo poskusili v prihodnjih dneh še uskladiti.«